Lira, upodobljena na pokončnem kamnitem nagrobniku, je atribut muz Uranie in Erato. Simbolizira pesniški in glasbeni navdih tukaj pokopanega, dirigenta, zborovodje in organizatorja glasbenega življenja Slovencev v Mariboru v času po I. svetovni vojni. Josip Hladek – Bohinjski je nedvomno človek, ki je v pomembni meri prispeval k razvoju glasbe v mestu ob Dravi.
Kvalitetna glasba se je v mestu gojila vsaj od 17. stoletja naprej, ko je plemiška družina Khisli, takratni lastnik mariborskega spodnjega gradu, vzdrževala lastne grajske kapelnike. Medtem ko se je plemstvo udeleževalo kvalitetnih koncertov, so se meščani zadovoljevali z t.i. »Musikmeistri«, ki so s svojimi pomagači igrali na domačih slovesnostih. Leta 1825 smo priča ustanovitvi prvega meščanskega glasbenega društva Musikverein in glasbene šole pod njegovim okriljem, ki začne delovati šele leta 1841. Pet let kasneje v Viteški dvorani mariborskega gradu za izbrano publiko iz Spodnje Štajerske nastopi sloviti Franz List. Viteška dvorana je prostor, kjer vpričo stoletnice mariborske gimnazije leta 1858 na javni prireditvi prvič zadoni slovenska pesem. Za to ima glavne zasluge tedanji učitelj petja na gimnaziji Janez Miklošič, ki kasneje v okviru Slovanske čitalnice postavi temelje slovenskega petja v Mariboru. Zametki prvega slovenskega glasbenega društva v mestu ob Dravi segajo v začetek 20. stoletja, ko je bil v okviru slovenskega Trgovskega društva ustanovljen glasbeni klub. Slednji se deset let kasneje preoblikuje v Glasbeno društvo, a njegovo delovanje zamre z nastopom I. svetovne vojne. Štiri leta kasneje, po dramatičnih bojih za Severno mejo, se v Maribor preseli Oskar Dev in ustanovi Glasbeno matico, ki prevzame vodilno vlogo v glasbenem utripu mesta.
Razvoj matice še posebej pospeši prihod Josipa Hladeka Bohinjskega. Leta 1925 postane dirigent njenega zbora in orkestra, leto kasneje še ravnatelj glasbene šole pod njenim okriljem. Hladek pomembno pripomore k razvoju zborovskega petja, v mestu pa priredi prve velike vokalno-instrumentalne koncerte. Leta 1926 na koncertu dirigira Haydnov oratorij Letni časi, leto kasneje, ob stoletnici smrti Ludvika van Beethovna, pa njegovo IX. simfonijo. Hladek zbor matice popelje na mednarodne turneje, med katerimi je bilo še posebej odmevno gostovanje v Švico leta 1928.
Žal skokovit razvoj pod njegovim vodstvom prekine spor znotraj Glasbene matice, ki odzvanja tudi skozi burno razpravo v lokalnem časopisu. Hladka spor osebno prizadene. Najprej se umakne z mesta zborovodje in dirigenta, po letu 1933 pa še kot ravnatelj glasbene šole in tako za zmeraj izgine z glasbenega utripa mesta.